»Nekaj svetlega se skozi besede žalosti le posveti. Kratkotrajna, opojna bližina ženske, ljubljenje, prepojeno s strahom pred zapustitvijo.«

»To je knjižica, v kateri je avtorju skozi ponavljajoče se plasti besed in stavkov, ki si sledijo v stolpcih nepovezano, odrezano drug od drugega, ali samo za silo speto, vendarle uspelo oblikovati zgodbo.«

»To se ne bo razmahnilo. Le malo je zdravnikov, ki bi bili pripravljeni to storiti, je pa zanje dobro, da imajo zdaj vse črno na belem.«

»Naše stališče je jasno. Evtanazija je kršitev etičnih, pravnih, verskih in medicinskih kodeksov. Zdravstveni poseg, čigar cilj je namerna prekinitev življenja, je neetičen in greh, tudi če je opravljen na željo bolnika.«

»Reakcija zagotovo bo.«

»Pomembno je, da najprej naredimo vse, kar je mogoče, da smo tistim, ki se poslavljajo od življenja, blizu in da ohranjamo njihovo dostojanstvo.«

»Smrt je del življenja, ki nas čaka na koncu naše poti. Kakšen bo naš odnos do življenja, takšen bo naš odnos do smrti.«

»Ali je avtor našel dovolj mračnih besed in stavkov, da bi razsvetlil bralce, tudi tiste, ki niso nikoli izkusili velikega pomanjkanja in trpljenja?«

»Ko se bom odločila, da je prišel moj čas za slovo, mi bo zdravnik v Švici predpisal koktejl zdravil, ki me bo uspaval. Nihče mi ne bo pomagal, spiti ga moram sama. Tam ni zdravnika zraven, so pa laični spremljevalci, ki te sprejmejo, se s tabo pogovarjajo, te poskušajo odvrniti od dejanja in ne nagovarjati, kot si misli kdo, ki je proti temu vodenemu samomoru.«

»To je ena od možnosti, želimo pa seveda si, da v Sloveniji ne bi imeli zakonov, ki bi se jih morali zdravniki izogibati z ugovorom vesti.«